Rusija zavrnila Trumpov mirovni načrt
30. decembra, 2024Pirotehnika hudo poškodvala otroka
31. decembra, 2024Vlada Republike Slovenije je na svoji seji potrdila predlog Zakona o medijih, ki prinaša temeljite spremembe na področju medijske zakonodaje. Po besedah Aste Vrečko, ministrice za kulturo je zakon zasnovan kot eden najsodobnejših v Evropi, saj odraža trenutne trende in izzive digitalne dobe ter potrebe po večji zaščiti medijske pluralnosti in neodvisnosti.
Eden ključnih ciljev novega zakona je zagotavljanje večje pluralnosti in transparentnosti medijskega prostora v Sloveniji. Ministrica za kulturo je izpostavila, da je predlog usmerjen v preprečevanje koncentracije lastništva, ki lahko ogrozi raznolikost mnenj in demokratične standarde. Predlagane določbe bodo omogočile večji vpogled v lastniške strukture medijskih podjetij, hkrati pa postavljajo strožje omejitve za lastništvo, ki bi lahko povzročilo konflikte interesov.
Zakon naslavlja tudi vprašanje financiranja medijev, ki se pogosto soočajo s finančnimi težavami zaradi upadanja tradicionalnih virov prihodkov, kot so oglaševanje in prodaja časopisov. Nova zakonodaja predvideva posebne mehanizme za podporo neodvisnim in lokalnim medijem, vključno s subvencijami, ki bodo dodeljene na podlagi jasnih in transparentnih kriterijev. To naj bi prispevalo k ohranjanju raznolikosti medijskega prostora, predvsem v regijah, kjer so mediji še posebej ranljivi.
Vladni predlog Zakona o medijih prinaša tudi pomembne prilagoditve za digitalno okolje. Med drugim predvideva večjo zaščito uporabnikov na spletu, boj proti dezinformacijam in lažnim novicam ter okrepljeno regulacijo spletnih platform. Po mnenju ministrice je ključnega pomena, da zakonodaja sledi hitrim spremembam v medijski industriji in ponuja orodja za spopadanje z novimi izzivi, kot so vpliv algoritmov na javno mnenje in neetične prakse na družbenih omrežjih.
Poseben poudarek je v predlogu zakona namenjen zaščiti novinarske avtonomije. Predlog vključuje ukrepe za večjo varnost novinarjev ter preprečevanje pritiskov na njihovo delo. Ministrica je ob tem poudarila, da je novinarska svoboda temelj demokratične družbe, zato je nujno, da država zagotovi ustrezne pogoje za neodvisno in kakovostno novinarstvo.
Predlog Zakona o medijih je po oceni vlade in stroke eden najsodobnejših v Evropi. Poudarjajo, da so se pri pripravi zakona zgledovali po najboljših praksah drugih evropskih držav, hkrati pa upoštevali specifične razmere slovenskega medijskega prostora. Več strokovnjakov iz medijske in pravne stroke je izrazilo pohvale, češ da gre za zakon, ki odraža visoko stopnjo ambicije pri urejanju tega področja.
Predlog zakona bo zdaj posredovan v obravnavo državnemu zboru, kjer bo moral prestati parlamentarno proceduro, vključno z morebitnimi amandmaji in glasovanjem poslancev. Predstavniki vlade so še izrazili pričakovanje, da bo zakon sprejet čim prej, saj naj bi pomembno prispeval k stabilnosti in razvoju medijskega prostora v Sloveniji.
Eden ključnih ciljev novega zakona je zagotavljanje večje pluralnosti in transparentnosti medijskega prostora v Sloveniji. Ministrica za kulturo je izpostavila, da je predlog usmerjen v preprečevanje koncentracije lastništva, ki lahko ogrozi raznolikost mnenj in demokratične standarde. Predlagane določbe bodo omogočile večji vpogled v lastniške strukture medijskih podjetij, hkrati pa postavljajo strožje omejitve za lastništvo, ki bi lahko povzročilo konflikte interesov.
Zakon naslavlja tudi vprašanje financiranja medijev, ki se pogosto soočajo s finančnimi težavami zaradi upadanja tradicionalnih virov prihodkov, kot so oglaševanje in prodaja časopisov. Nova zakonodaja predvideva posebne mehanizme za podporo neodvisnim in lokalnim medijem, vključno s subvencijami, ki bodo dodeljene na podlagi jasnih in transparentnih kriterijev. To naj bi prispevalo k ohranjanju raznolikosti medijskega prostora, predvsem v regijah, kjer so mediji še posebej ranljivi.
Vladni predlog Zakona o medijih prinaša tudi pomembne prilagoditve za digitalno okolje. Med drugim predvideva večjo zaščito uporabnikov na spletu, boj proti dezinformacijam in lažnim novicam ter okrepljeno regulacijo spletnih platform. Po mnenju ministrice je ključnega pomena, da zakonodaja sledi hitrim spremembam v medijski industriji in ponuja orodja za spopadanje z novimi izzivi, kot so vpliv algoritmov na javno mnenje in neetične prakse na družbenih omrežjih.
Poseben poudarek je v predlogu zakona namenjen zaščiti novinarske avtonomije. Predlog vključuje ukrepe za večjo varnost novinarjev ter preprečevanje pritiskov na njihovo delo. Ministrica je ob tem poudarila, da je novinarska svoboda temelj demokratične družbe, zato je nujno, da država zagotovi ustrezne pogoje za neodvisno in kakovostno novinarstvo.
Predlog Zakona o medijih je po oceni vlade in stroke eden najsodobnejših v Evropi. Poudarjajo, da so se pri pripravi zakona zgledovali po najboljših praksah drugih evropskih držav, hkrati pa upoštevali specifične razmere slovenskega medijskega prostora. Več strokovnjakov iz medijske in pravne stroke je izrazilo pohvale, češ da gre za zakon, ki odraža visoko stopnjo ambicije pri urejanju tega področja.
Predlog zakona bo zdaj posredovan v obravnavo državnemu zboru, kjer bo moral prestati parlamentarno proceduro, vključno z morebitnimi amandmaji in glasovanjem poslancev. Predstavniki vlade so še izrazili pričakovanje, da bo zakon sprejet čim prej, saj naj bi pomembno prispeval k stabilnosti in razvoju medijskega prostora v Sloveniji.