Plača, to sem jaz!
11. decembra, 2024
OpenAI uvaja Soro in naročnino Pro za 200 € mesečno
12. decembra, 2024
Notranji ministri držav članic Evropske unije so v Bruslju sprejeli odločitev, da se s 1. 1. 2025 na kopenskih mejah Romunije in Bolgarije z drugimi članicami schengenskega območja ter na meji med njima odpravi sistematično preverjanje oseb. Ta odločitev pomeni velik korak naprej za obe državi, ki sta članici EU že od leta 2007.
Romunija in Bolgarija sta že leta 2010 izpolnili tehnične zahteve za vstop v schengensko območje, vendar so bile njune prošnje za članstvo večkrat zavrnjene zaradi pomislekov glede nadzora mej, upravljanja migracij, boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter vladavine prava. Zadnja država, ki se je upirala njuni priključitvi, je bila Avstrija, ki je imela pomisleke glede pripravljenosti schengenskega območja na širitev.
Po sprejetju svežnja ukrepov za okrepitev nadzora nad nezakonitimi migracijami na območju celotne Evropske unije in pospešitev deportacij, je Avstrija umaknila svoj veto. To je omogočilo, da so notranji ministri držav članic EU sprejeli odločitev o odpravi nadzora na mejah z Romunijo in Bolgarijo. Na teh mejah tako ne bodo več izvajali sistematičnega preverjanja oseb, bodo pa vsaj še pol leta izvajali ciljno usmerjen nadzor v skladu s schengenskim zakonikom.
Dogovor, sklenjen 22. novembra v Budimpešti, vključuje tudi mešano policijsko patruljo, sestavljeno iz skupno 100 avstrijskih, bolgarskih, romunskih in madžarskih policistov, ki bo Bolgariji pomagala pri nadzoru zunanje meje EU s Turčijo. Romunski notranji minister Catalin Predoiu je poudaril, da bo Romunija okrepila schengen in ostala zvest in trden partner schengenskega območja.
Schengensko območje, ki bo prihodnje leto praznovalo 40 let, sestavlja 29 držav, vključno s 25 članicami EU ter Švico, Norveško, Islandijo in Lihtenštajnom. Omogoča prosto gibanje skoraj 420 milijonom ljudem. V zadnjem obdobju se je schengensko območje znašlo v krizi, saj več držav izvaja začasni nadzor na notranjih mejah z drugimi članicami schengna. Kljub temu je odločitev o vključitvi Romunije in Bolgarije v schengensko območje velika zmaga za obe državi in za celotno Evropo.
Romunija in Bolgarija sta že leta 2010 izpolnili tehnične zahteve za vstop v schengensko območje, vendar so bile njune prošnje za članstvo večkrat zavrnjene zaradi pomislekov glede nadzora mej, upravljanja migracij, boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter vladavine prava. Zadnja država, ki se je upirala njuni priključitvi, je bila Avstrija, ki je imela pomisleke glede pripravljenosti schengenskega območja na širitev.
Po sprejetju svežnja ukrepov za okrepitev nadzora nad nezakonitimi migracijami na območju celotne Evropske unije in pospešitev deportacij, je Avstrija umaknila svoj veto. To je omogočilo, da so notranji ministri držav članic EU sprejeli odločitev o odpravi nadzora na mejah z Romunijo in Bolgarijo. Na teh mejah tako ne bodo več izvajali sistematičnega preverjanja oseb, bodo pa vsaj še pol leta izvajali ciljno usmerjen nadzor v skladu s schengenskim zakonikom.
Dogovor, sklenjen 22. novembra v Budimpešti, vključuje tudi mešano policijsko patruljo, sestavljeno iz skupno 100 avstrijskih, bolgarskih, romunskih in madžarskih policistov, ki bo Bolgariji pomagala pri nadzoru zunanje meje EU s Turčijo. Romunski notranji minister Catalin Predoiu je poudaril, da bo Romunija okrepila schengen in ostala zvest in trden partner schengenskega območja.
Schengensko območje, ki bo prihodnje leto praznovalo 40 let, sestavlja 29 držav, vključno s 25 članicami EU ter Švico, Norveško, Islandijo in Lihtenštajnom. Omogoča prosto gibanje skoraj 420 milijonom ljudem. V zadnjem obdobju se je schengensko območje znašlo v krizi, saj več držav izvaja začasni nadzor na notranjih mejah z drugimi članicami schengna. Kljub temu je odločitev o vključitvi Romunije in Bolgarije v schengensko območje velika zmaga za obe državi in za celotno Evropo.
