O vplivnežih, ki so zgolj sledilci

A poznate legendo o postrušnikih? Oziroma lemingih, pod tem imenom so bolje znani zaradi igre, ki je navduševala svet v devetdesetih. Ta mit govori o tem, da te živali venomer slepo sledijo prvemu med njimi. In, četudi ta odkoraka v prepad, mu odzadaj sledeča kolona zvesto sledi v smrt.

Urška Grablovič

En tak »leming« občutek dobi človek, ko te dni bere vrišč slovenskih influencerjev, ki se je nabral pod peticijo podpredsednice podmladka SDS Zale Klopčič. Mlada dama je namreč zgroženo ugotovila, da bo novi Zakon o medijih vplivneže med drugim izenačil z mediji, pa od njih zahteval vpis v register in še kup druge druge birokracije.

Ni povsem jasno ali je Klopčič zakon sploh prebrala, drži pa, da je v svojem zapisu priznala, da je »zapleten za razumevanje«. Slednje zna držati, saj smo ljudje takšni in drugačni. Med nami pač živijo tudi taki klopčiči, zaradi katerih imamo opozorila na plastičnih vrečkah, češ, da si jih ne gre tlačiti na glavo.

Zato bo morda najbolje, da se postavimo na najnižji možni znani imenovalec. Konkretno to pomeni, da se postavimo v kožo Zale Klopčič in poskušamo razumeti, kaj dejansko pravi zakon. Ta vplivneže omenja na natanko šestih mestih. Prvih trikrat v uvodni oceni stanja, nato četrtič v 2. členu, ki govori o uporabi zakona. Tam pravi, da nekatere določbe zakona ne veljajo le za medije, vpisane v razvid, pač pa za vse oblike javnega komuniciranja, kamor spadajo tudi vplivneži. Natančneje: »Določbe tega zakona o razkritju nasprotja interesov (23. člen), prepovedi spodbujanja nasilja ali sovraštva in ščuvanja k storitvi terorističnih kaznivih dejanj (53. člen), o zaščiti otrok (54. člen)ter oglaševanju, sponzoriranju in promocijskem umeščanju izdelkov (57. do 62. člen).« Skratka, že na prvi pogled je vsakomur jasno, da gre za popolnoma umesten normativni okvir, če si v bodoče ne želimo zlorab.

Peta omemba vplivnežev se nahaja v tretjem členu, kjer zakon ta poklic definira: »Vplivneži so ustvarjalci spletnih vsebin, ki objavljajo na spletnih platformah ali platformah za izmenjavo videov ali zvočnih posnetkov in katerih namen je z objavami vplivati na družbo, javno mnenje ali osebno mnenje posameznikov in javnosti ter katerih objave imajo lahko tudi ekonomski interes z namenom monetiziranja vsebine.«

No, in še zadnjič so vplivneži omenjeni pod končnimi obrazložitvami, kjer je prraktično ponovljena vsebina 2. člena zakona.

Če povzamemo, možnosti sta dve: Zala Klopčič je bodisi funkcionalno nepismena (se zgodi) ali pa je okvarjena v kakem drugem pogledu. Morda zgolj v moralnem. Namreč, praktično nič od tega, nad čemer se pritožuje, ne drži. Vmes se je oglasila tudi ministrica za kulturo, Asta Vrečko, in znova zatrdila, da gre za lažne informacije in da razvida influencerjev ni in ga ne bo. In še, da bodo ti morali zgolj upoštevati določbe glede prepovedi spodbujanja nasilja in sovraštva, zaščite otrok ter oglaševanja, sponzoriranja in promocijskega umeščanja izdelkov.

Kar še enkrat upam, da se nam vsem zdi popolnoma pravilno.

Kaj torej reči za konec? Legenda o postrušnikih seveda ni resnična. Četudi gre za precej primitivne živalice, te seveda niso tako neumne, da bi slepo sledile prvemu in za njim skakale v brezna.

Zato je toliko bolj čudno, da to počno naši domači vplivneži. Že res, da od njih ne pričakujemo izračunavanja integralnih enačb in poznavanja različnih vrst oksidantov pri raketah na tekoča goriva. Vsekakor pa pričakujemo, da bodo v primeru, kot je predlog akta, ki se deloma tiče njihovega dela in kruha, znali v iskalnik po zakonu vtipkati tisti »vplivn« in se na lastne oči prepričati o tem, kako stvari stojijo.

V resnici ni težko, razen za našo Zalo, ki je to tudi sama prostodušno priznala.