Končno vlada, ki ji je mar za živali

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je napovedalo, da bo do leta 2029 prepovedalo rejo kokoši nesnic v kletkah. Ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić je poudarila, da si prizadevajo za postopno opustitev reje v kletkah, pri čemer je cilj, da v Sloveniji po letu 2028 ne bi bilo več takšne reje. Ob tem je izpostavila potrebo po postopnem prehodu, ki bo upošteval vplive na samooskrbo in finančno stabilnost rejcev.

Kmetje so izrazili nasprotovanje predlagani prepovedi. Opozarjajo na finančne obremenitve, ki bi jih prinesel prehod na alternativne sisteme reje, ter na možne negativne vplive na konkurenčnost slovenskega kmetijstva.

Društvo AETP, ki se zavzema za dobrobit živali, je pozdravilo napovedano prepoved, vendar poudarja, da mora biti prehod izveden kakovostno in preudarno, kar je pomembno tako za dobrobit kokoši kot tudi za rejce. Prav tako opozarjajo, da je baterijska reja z vidika higiene najslabša izbira, saj so kokoši v kletkah bolj izpostavljene tveganju za okužbo s salmonelo kot v drugih vrstah reje.

Trenutno je v Sloveniji približno 15 odstotkov kokoši nesnic v baterijski reji, preostale pa so v hlevski ali ekološki reji. Prehod na alternativne sisteme reje bo zahteval finančne spodbude za rejce, ki bodo morali prilagoditi svoje obrate novim standardom. Ministrstvo je napovedalo, da bo v prihodnjih mesecih nadgradilo prizadevanja za dvig standardov in pripravilo sheme za podporo rejcem, ki zagotavljajo najvišje standarde za živali.

Kljub nasprotovanju nekaterih rejcev se zdi, da je ukinitev baterijske reje v Sloveniji le še vprašanje časa. Javnost vse bolj podpira izboljšanje pogojev za rejne živali, kar potrjujejo tudi ankete, ki kažejo, da je večina Slovenk in Slovencev proti uporabi kletk v živinoreji.

Novela zakona pa prinaša še druge pomembne spremembe za izboljšanje dobrobiti živali. Ena ključnih določb je omejitev posedovanja eksotičnih vrst živali. Uveden bo seznam prepovedanih in dovoljenih živalskih vrst. Prepovedane vrste bodo lahko le v oskrbi živalskih vrtov, medtem ko bodo posamezniki smeli imeti le živali s seznama dovoljenih vrst.

Novela zakona uvaja tudi obvezno označevanje pasjih mladičev do osmega tedna starosti, s čimer želi preprečiti nezakonito trgovino s psi. Pri oglaševanju psov bo obvezna navedba številke čipa psa, če je ta starejši od osmih tednov, oziroma številke čipa matere, če je mlajši. Poleg tega zakon predvideva prepoved privezovanja psov, razen v določenih primerih, kot je varovanje premoženja na kmetijah.

Te spremembe so del prizadevanj za spodbujanje odgovornega lastništva živali in zagotavljanje njihove zaščite ter dobrobiti. Novela zakona celoviteje ureja področje odgovornega lastništva in ravnanja z zapuščenimi živalmi ter uvaja rešitve za izboljšanje sledljivosti izvora psov in omejevanje nezakonite trgovine z njimi.