Končno: višja kazen za ignoriranje reševalnega pasu!
9. januarja, 2025
Ministrica za zdravje, Valentina Prevolnik Rupel, je na seji Ekonomsko-socialnega sveta predstavila predlog zakona o zdravstveni dejavnosti, ki predvideva, da bodo pri zasebnikih v zdravstvu lahko delali le vrhunski strokovnjaki z nazivom primarij. Zakon je bil v večini členov usklajen, razen v petih členih, o katerih se bo razprava še nadaljevala.
Med neusklajenimi členi je določitev cene za samoplačniške storitve, kjer vlada lahko v kriznih razmerah poseže na trg in določi najvišjo dovoljeno ceno zdravstvenih storitev. Sindikati zahtevajo nižji odstotek, delodajalci pa želijo jasnejšo definicijo posega in višji odstotek.
Posebna davčna olajšava na podjemne pogodbe za zaposlene pri lastnem delodajalcu je še en neusklajen člen. Namenjena je spodbujanju nagrad za zdravstvene delavce na področjih z dolgimi čakalnimi dobami.
Tretji neusklajen člen se nanaša na merjenje učinkovitosti za plačno skupino F v socialnem varstvu. Glede dela javnih zdravstvenih delavcev pri zasebnikih so se socialni partnerji uskladili, da bo to možno le za vrhunske strokovnjake z nazivom primarij, ki uvajajo nove metode zdravljenja.
Ministrica je poudarila, da bodo vse pripombe in argumente skrbno preučili ter morda še posegli v besedilo novele zakona, da zagotovijo dostopnost in kakovost zdravstvenih storitev.
Martina Vuk iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije je poudarila, da sindikalna stran ocenjuje predlog zakona kot ustrezen, saj dobro ureja razmejitev med javnim in zasebnim sektorjem. Predlog zakona uvaja nova pravila glede delovnega časa, nadur in dodatnega dela ter obveznost merjenja in poročanja za koncesionarje. Vuk meni, da bo zakon, če bo sprejet, izboljšal zdravstveni sistem.
Sindikalna stran podpira čimprejšnjo uvedbo zakona, vendar opozarja na odprto vprašanje glede dobička koncesionarjev. Vuk meni, da koncesionarji ne bi smeli prosto razpolagati z dobičkom, temveč bi ga morali nameniti za naložbe in stroške poslovanja.
Ministrica Prevolnik Rupel je še poudarila, da je dobiček koncesionarjev reguliran, saj so cene zdravstvenih storitev v javnem zdravstvu regulirane. Predlog zakona naj bi bil obravnavan naslednji četrtek na vladi, nato pa vložen v državni zbor.
Predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović je izrazila dvome glede predloga, da bi lahko le primariji delovali v zasebnem sektorju. Opozorila je na administrativne ovire in tveganje, da bi se nekateri strokovnjaki raje odločili za delo v zasebnem sektorju. Kljub temu meni, da je zadnja verzija zakona bolj premišljena od prve.
Razpravo o predlogu zakona o vzpostavitvi stalne krizne sheme skrajšanega delovnega časa so socialni partnerji prestavili na naslednjo sejo, in sicer zaradi tehničnih razlogov. Predlog zakona je namenjen ohranjanju delovnih mest in preprečevanju odpuščanja delavcev zaradi začasnih negativnih okoliščin.
Po predlogu bi lahko pravico do pomoči uveljavljali delodajalci, ki po lastni oceni vsaj 30 odstotkom delavcev mesečno ne morejo zagotavljati vsaj 90 odstotkov dela, višina delnega povračila nadomestila plače pa bi znašala 60 odstotkov izplačanega nadomestila bruto plače.
Med neusklajenimi členi je določitev cene za samoplačniške storitve, kjer vlada lahko v kriznih razmerah poseže na trg in določi najvišjo dovoljeno ceno zdravstvenih storitev. Sindikati zahtevajo nižji odstotek, delodajalci pa želijo jasnejšo definicijo posega in višji odstotek.
Posebna davčna olajšava na podjemne pogodbe za zaposlene pri lastnem delodajalcu je še en neusklajen člen. Namenjena je spodbujanju nagrad za zdravstvene delavce na področjih z dolgimi čakalnimi dobami.
Tretji neusklajen člen se nanaša na merjenje učinkovitosti za plačno skupino F v socialnem varstvu. Glede dela javnih zdravstvenih delavcev pri zasebnikih so se socialni partnerji uskladili, da bo to možno le za vrhunske strokovnjake z nazivom primarij, ki uvajajo nove metode zdravljenja.
Ministrica je poudarila, da bodo vse pripombe in argumente skrbno preučili ter morda še posegli v besedilo novele zakona, da zagotovijo dostopnost in kakovost zdravstvenih storitev.
Martina Vuk iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije je poudarila, da sindikalna stran ocenjuje predlog zakona kot ustrezen, saj dobro ureja razmejitev med javnim in zasebnim sektorjem. Predlog zakona uvaja nova pravila glede delovnega časa, nadur in dodatnega dela ter obveznost merjenja in poročanja za koncesionarje. Vuk meni, da bo zakon, če bo sprejet, izboljšal zdravstveni sistem.
Sindikalna stran podpira čimprejšnjo uvedbo zakona, vendar opozarja na odprto vprašanje glede dobička koncesionarjev. Vuk meni, da koncesionarji ne bi smeli prosto razpolagati z dobičkom, temveč bi ga morali nameniti za naložbe in stroške poslovanja.
Ministrica Prevolnik Rupel je še poudarila, da je dobiček koncesionarjev reguliran, saj so cene zdravstvenih storitev v javnem zdravstvu regulirane. Predlog zakona naj bi bil obravnavan naslednji četrtek na vladi, nato pa vložen v državni zbor.
Predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović je izrazila dvome glede predloga, da bi lahko le primariji delovali v zasebnem sektorju. Opozorila je na administrativne ovire in tveganje, da bi se nekateri strokovnjaki raje odločili za delo v zasebnem sektorju. Kljub temu meni, da je zadnja verzija zakona bolj premišljena od prve.
Razpravo o predlogu zakona o vzpostavitvi stalne krizne sheme skrajšanega delovnega časa so socialni partnerji prestavili na naslednjo sejo, in sicer zaradi tehničnih razlogov. Predlog zakona je namenjen ohranjanju delovnih mest in preprečevanju odpuščanja delavcev zaradi začasnih negativnih okoliščin.
Po predlogu bi lahko pravico do pomoči uveljavljali delodajalci, ki po lastni oceni vsaj 30 odstotkom delavcev mesečno ne morejo zagotavljati vsaj 90 odstotkov dela, višina delnega povračila nadomestila plače pa bi znašala 60 odstotkov izplačanega nadomestila bruto plače.
