Cirkus, bobnarji in vprašanje morale

Ta teden se ima zgoditi cirkus. Tako imenujemo predstavo, ki je sicer zanimiva in zabavna, sloni in žirafe si z njo zaslužijo za seno, kakšne poglobljene vrednosti pa v resnici za gledalca nima. Kakorkoli, komisija za preprečevanje korupcije bo zaslišala predsednika vlade. Tam ga je zatožila Tatjana Bobnar, nekdanja notranja ministrica in sicer z očitkom, da je kriv nedovoljenih političnih pritiskov na delo Policije.

Če na hitro pobrskamo po zgodovini, je med Bobnar in predsednikom vlade Robertom Golobom počilo pri usklajevanju o imenu novega direktorja policije. Tedaj je ministrica čez nekaj dni napovedala svoj odstop; kot je pojasnila, zaradi političnih pritiskov in domnevnega vmešavanja v delo policije. Predsednik vlade je odstop sprejel, pač, zaradi izgube zaupanja.

V naši državi smo že dodobra vajeni, da skriti interesi včasih sežejo v visoko v vrhove politike in medijev. Da so razlage preteklih dogodkov, ki nam jih oboji servirajo, pogosto vprašljive. Zato je zlasti v primerih, ko tako medijsko vreščanje ne ponudi kake pametne razlage modro in najbolje … da, prav imate, pogledati v zakon!

Zakon o vladi tako v 14. členu pravi, da predsednik vlade »vodi in usmerja delo vlade, skrbi za enotnost politične in upravne usmeritve vlade,« in dalje «Predsednik vlade lahko daje ministrom obvezujoče napotke v zvezi z nalogami, ki izhajajo iz usmeritev vlade in so pomembne za delo posameznih ministrov.«

Skratka, dva politika, ministrica in predsednik vlade sta se pogovarjala. Pri čemer se o nečem nista strinjala. Vprašanje se glasi: je mar tak pogovor dveh politikov že lahko korupcija? Ali so vendarle šele dejanja tista, ki vse skupaj povzdignejo v koruptivnost?

Kakorkoli, pozoren opazovalec dogajanja bo brž razbral, da je ex ministrica tedaj začela nekakšno vojno z nekdanjim nadrejenim. Prijava na KPK namreč ni bila njena edina ofenziva. Vemo, Bobnar je pozneje Goloba obtožila še, da je zahteval preložitev aretacije razvpitih ruskih vohunov, češ, da bi novica zasenčila trojno referendumsko zmago Gibanja svoboda. No, pozneje se je izkazalo, da se je gladko zlagala. O času aretacije so namreč odločali obveščevalni partnerji naše SOVE, ki so ruska špijona želeli zasačiti pri komunikaciji s svojimi handlerji.

V slovenskem jeziku poznamo frazem priti na boben. Kar pomeni bankrotirati. Pogosto materialno, včasih, ko ljudje ravnajo zavržno, pritlehno, pa je bankrot lahko tudi moralne narave. Pa smo spet pri vprašanju: se je Bobnar premierju opravičila? Ne. Svoj pravičniški boj nadaljuje. Kaj neki bi torej lahko bila njena motivacija, razen užaljenosti in želje po medijski navzočnosti, lahko samo ugibamo. So pa ljudje, ki bi brez dlake na jeziku dejali, da služi interesom nekega drugega centra moči v tej državi. Ampak, hm, o tem raje ne bi niti ugibali.

Dajte za hec namesto nas to napraviti vi sami. Ampak, za božjo voljo, potihem. Če ne bo spet cel cirkus!